Pomen vitamina D in kalcija

Vitamin D₃

je nujno potreben za absorpcijo in izkoriščanje kalcija v organizmu ter za vgrajevanje kalcija v kosti. Skupaj s parathormonom vzdržuje homeostazo (ohranjanje notranjega okolja v območju, ki je optimalno za življenje) kalcija in sicer pospešuje absorpcijo kalcijevih ionov v črevesju, pospešuje resorpcijo kalcijevih ionov v ledvicah, pospešuje mineralizacijo kosti, spodbuja delovanje osteoblastov (gradnikov kosti) in na tak način poveča koncentracijo kalcija v serumu in zmanjša kostno resorpcijo.
Vitamin D₃ ima tudi številne pozitivne zunajkostne učinke, ki se nanašajo na imunski sistem, rakaste bolezni in mišice. Povečuje mišično maso, izboljšuje gibalne sposobnosti, s tem pa zmanjšuje nevarnost padcev in zlomov.

Tudi  če uživamo z vitaminom D bogato hrano in se za krajši čas (10-15min) izpostavljamo soncu brez zaščitnega faktorja ne zagotavljamo zadostnih količin vitamina D. Živimo v času epidemije pomanjkanja vitamina D. Zato so v lekarnah na razpolago prehranska dopolnila z vitaminom D ali registrirana zdravila, ki jih lahko predpiše zdravnik.Zdravila z vitaminom D so v obliki tablet, kapsul in kapljic.

Neželeni učinki so v glavnem povezani z hiperkalciemijo (zvišana koncentracija kalcija v krvi). Možnost pojava hiperkalciemije se zveča pri hkratnem jemanju vitamina D₃ in drugih vitaminov skupine D ter pripravkov, ki vsebujejo veliko kalcija. Pri dolgotrajni hiperkalciemiji lahko pride do nastanka ledvičnih kamnov, kalcinacij organov in mehkih tkiv.

Za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze se priporoča 800-1000 I.E. vitamina D v obliki holekalciferola (oz. 20-25 µg).

Kalcij

je najpomembnejši gradnik kosti in zob. V prvih treh desetletjih življenja omogoča izgradnjo kostne mase, v drugi polovici življenja pa pomembno upočasni izgubljanje kostnine zaradi zmanjšanja količine estrogenov in samega procesa staranja. Glede na starost ali posebna stanja človeškega organizma je priporočen dnevni vnos kalcija prikazan v tabeli:

Starost	Priporočen dnevni vnos kalcija (mg/dan)
Dojenčki
0 do 4 mesece	220
4 do 12 mesecev	400
Otroci
1 do 4 leta	600
4 do 7 let	700
7 do 10 let	900
10 do 13 let	1100
13 do 15 let	1200
Mladina in odrasli
15 do 19 let	1200
19 do 25 let	1000
25 do 51 let	1000
51 do 65 let	1200
nad 65 let	1200
Postmenopavzalne ženske	1500
Nosečnice	1000
Doječe matere	1000

 

Najboljši vir kalcija je uravnotežena prehrana in vnos živil bogatih s kalcijem. Izkoristek kalcija iz različnih vrst živil je različen. Kalcij dobimo predvsem z mlekom in mlečnimi izdelki, ribami, morski sadeži, zeleno listnato zelenjavo, manjše količine v sadju in mineralnih vodah in drugih živilih.

 

Živilo	Vsebnost kalcija v  mg/100g živila		En obrok	Količina kalcija v obroku (mg)
MLEKO IN MLEČNI IZDELKI
polnomastno mleko	120		200 ml	240
posneto mleko	120		200 ml	240
jogurt (sadni, navadni)	120		180 ml	216
kefir	120		180 ml	216
sir parmezan	1225		50 g	612
sir ementalec	1020		50 g	510
sir edamec	710		50 g	355
topljeni sir	545		30 g	163
sir brie	185		30 g	55
sir gorgonzola	671		30 g	201
sir camembert	380		30 g	114
skuta	70		50 g	35
sladoled	132		100 g	132
MESO, RIBE IN MORSKI SADEŽI
meso (povprečno)	2 do 20		150 g	3 do 30
morski sadeži	10 do 45		150 g	15 do 67
sardine v olju	330		1 konzerva	280
ZELENJAVA
brokoli	65		200 g		130
endivija	40		200 g		85
fižol v zrnju	135		100 g		135
zeleno zelje	110		200 g		220
kitajsko zelje	105		200 g		210
koromač	100		200 g		200
špinača	125		200 g		250
korenje	30		200 g		60
soja v zrnju	227		100 g		227
SADJE
črni ribez	45		100 g		45
rdeči ribez	30		100 g		30
pomaranče, mandarine	30		100 g		30
jagode	25		100 g		25
maline	40		100 g		40
rozine	30		50 g		15
datlji	32		50 g		16
suhe fige	142		50 g		71
lešniki	225		50 g		112
mandlji	254		50 g		127
suhe marelice	46		50 g		23
PIJAČE
Radenska	273		250 ml		68
Donat Mg	370		250 ml		92
DRUGA ŽIVILA
kruh		20 do 45		30 g	6 do 13
testenine		20		100 g	20
krompir		13		200 g	26
kokošje jajce		30		1 kos	30
polnovredni riž		25		80 g	20
sadni mϋsli		55		50 g	27
čokolada		215		2 rebri	72

Koliko kalcija smo dobili s hrano, enostavno izračunamo tako, da:

• zaužite decilitre mleka ali jogurta pomnožimo s 120,
• količino sira v dag pomnožimo s 100,
• dodamo 250 mg kalcija, ki ga dobimo z ostalo hrano.

Dobljene številke seštejemo in dobimo količino zaužitega kalcija v miligramih.

Na absorpcijo kalcija vplivajo številni dejavniki:

• starost (pri dojenčkih do 75%, pri odraslih od 15 do 20%),
• oblika kalcija (Ca-karbonat, Ca-citrat),
• kislost okolja v prebavilih,
• vsebnost oksalne kisline v hrani,
• uživanje alkohola in kofeina,
• količina zaužitih beljakovin,
• uživanje fosforne kisline (gazirane osvežilne pijače),
• velike količine natrija (preslana hrana).

Kalcijev karbonat, ki se najpogosteje uporablja, je od vseh soli najslabše topen. Njegovo absorpcijo izboljšamo, če ga zaužijemo med jedjo. Absorpcija kalcija iz karbonata je optimalna pri nizkem pH, zato je za bolnike z zmanjšano tvorbo želodčne kisline primernejši kalcij v obliki citrata ali drugih topnih soli.

Izdelki s kalcijem so registrirani kot prehranska dopolnila, zdravila brez recepta in zdravila na recept. Izdelki vsebujejo različno količino kalcija v obliki različnih soli (karbonat, citrat, laktat in glukonat).

Če organizem nima na razpolago zadostne količine kalcija, ga vzame iz kosti. Zaužito količino je potrebno porazdeliti med obroke skozi cel dan. Najbolje je, da ga 1/3 zaužijemo čez dan, 2/3 zvečer. Precej večji učinek imajo kalcijevi dodatki zaužiti zvečer. Potrebno jih je uživati s hrano, ker to poveča absorpcijo.

Kalcij lahko vpliva na absorpcijo različnih zdravil (antagonisti kalcijevih kanalčkov, kinoloni, fenitoin, fluoridi, tetraciklini, železo, bisfosfonati), ker spremeni pH v želodcu.

Interakcije lahko omilimo, če je med jemanjem kalcijevega pripravka in kateregakoli drugega zdravila 2- do 3-urni presledek.

Optimalen vnos kalcija za preprečevanje osteoporoze je od 1000 do 1200 mg na dan.

Ana Banović Koščak, mag.farm., spec.

oktober 2021