Topli pomladni in poletni dnevi nas vabijo h gibanju na svežem zraku, sprehajanju po mestu in plaži ter preživljanju časa na terasi. V teh dneh pa se prebudijo komarji, čebele, ose, mušice, obadi in mravlje. Piki žuželk praviloma niso nevarni, so pa zelo neprijetni. Na mestu pika se pojavi oteklina, srbečica in rdečica.
Komarji
Komarji poleg pikanja, ki povzroči srbeče izpuščaje, nadležnega brenčanja s katerim nas zbudijo, lahko prenašajo različne bolezni. S krvjo se hranijo samo samice komarjev, saj tako dobijo beljakovine, ki jih potrebujejo za tvorbo in razvoj jajčec. Srbeči izpuščaji nastanejo, ker samica pri piku vbrizga v telo gostitelja slino. Pri večini srbeč izpuščaj izgine v nekaj dneh, pri nekaterih pa lahko izzove alergijsko reakcijo.
Zadnjih nekaj let se v naših krajih poleg komarjev vrste navadni komarji (Cules pipiens) vse pogosteje pojavljajo tudi tigrasti komarji (Aedes albopictus), ki izvirajo iz Azije. Navadni komarji so zelo dejavni zvečer in ponoči, čez dan počivajo na skritih območjih. Tigrasti komarji pa so dejavni podnevi, predvsem zjutraj in pozno popoldan. Na Severovzhodnem delu Slovenije pa so prisotni še japonski komarji (Aedes japonicus).
KOMARJI PRENAŠALCI POVZROČITELJEV BOLEZNI
Komarji prenašajo povzročitelje različnih bolezni v primerih, ko je samica okužena in pri piku vnese povzročitelje bolezni v kri gostitelja. Tigrasti komarji prenašajo številne virusne okužbe (denga, rumena mrzlica in čikungunja). V Sloveniji teh nalezljivih bolezni še niso zabeležili. V poletnih mesecih se v Dalmaciji veča nevarna bolezen lišmanioza, ki jo prenašajo komarji iz živali na ljudi. Zelo redki primeri so, ko so se ljudje po piku komarja okužili z bakterijo, ki povzroča Lymsko boreliozo.
VIRUS ZIKA
V Afriki, Jugovzhodni Aziji in na otokih v Pacifiku obstaja možnost okužbe z virusom Zika. Virus Zika se prenaša preko vboda komarja vrste Aedes. V Evropi še niso potrdili širjenja virusa Zika preko okuženih komarjev. Okužba z virusom Zika poteka v večini primerov brez simptomov. 20% okuženih oseb pa ima vročino, glavobol in bolečine v mišicah. Okužba z virusom Zika je nevarna za nosečnice, ker lahko pusti posledice na plodu. Svetuje se, da nosečnice in ženske, ki nameravajo zanosit ne potujejo v rizične kraje.
KAKO PREPREČITI PIKE KOMARJEV
- Pred piki komarjev se zaščitimo z dolgimi oblačili, da je čim manj kože izpostavljene.
- Prihod komarjev v notranje prostore zelo učinkovito preprečimo tako da ugašamo luči, ko imamo odprta okna. Vedno več domov ima na oknih nameščene komarnike, ki preprečujejo prihod komarjev v notranjost.
- Pred piki se lahko zaščitimo z repelenti, ki odganjajo komarje. Repeletni so lahko rastlinskega izvora ali s kemično učinkovino (DEET). Repelenti obstajajo v obliki sprejev, zapestnic, losjonov. Repelenti oddajajo vonjave, ki odganjajo komarje. Glede uporabe repelentov se lahko posvetujete z magistri farmacije in farmacevstkimi tehniki v lekarnah Goriške lekarne.
- Vedno pogosteje se uporabljajo repelenti z naravnimi učinkovinami iz različnih eteričnih olj (citronela, cedra, bor, cimet, rožmarin, bazilika, česen, poprova meta, evkaliptus, limona, sivka). Eterična olja moramo pred nanosom na kožo dovolj razredčiti (npr. v jojoba olju), da kože ne dražijo.
- Repelente nanesemo na vse nepokrite dele telesa. Izognemo se ustnicam, nosnicama in okolici oči. Nanesti jih je potrebno v zadostni količini in nanos po potrebi ponoviti. V primeru, ko uporabljamo kremo za sončenje, najprej nanesemo kremo za sončenje in šele nanjo repelent.
- V zaprtih prostorih lahko uporabimo ultrazvočno zaščito proti komarjem.
KAJ NAREDITI, KO NAS KOMAR PIČI
- Mesta pika ne smemo praskati,
- Po piku damo na srbeče mesto mrzel obkladek (kos ledu, mokro brisačo, mrzlo vodo). Le ta bo blažil vnetje in povzročil, da srbečice vsaj nekaj trenutkov ne bomo čutili.
- Lahko si pomagamo z obkladki iz kisa, ki omilijo srbečico.
- Soda bikarbona, ki jo potresemo na mestu pika tudi zmanjša srbenje.
- Lahko si pomagamo z mazili, ki vsebujejo arniko (Arnika gel, Arnika sprej), ognjič (Ognjičeva krema) ali mentol (Nasorelax mazilo).
- Pri hudih pikih, ki nas srbijo po celem telesu si pa lahko pomagamo tudi z antihistaminiki v obliki tablet, sirupov in krem (to so zdravila, ki delujejo proti alergijam).
Če rdečica ne izgine v nekaj dneh je potrebno obiskati zdravnika.
Čebele ose, čmrlji in sršeni
Ose, čebele, čmrlji in sršeni sami po sebi ne napadejo ljudi. Težava je, če nanje po nesreči stopimo, se nanjo usedemo ali jih popijemo skupaj s sokom. V teh primerih se bo žival branila in pičila. Zelo pomembni so preventivni ukrep kot na primer, da sebe in otroke po hranjenju brišemo okrog ust in si umivamo roke, saj sladko žuželke privabi. Privabijo jih tudi živobarvna oblačila. Sadne sokove in motne pijače je bolje piti po slamici, da ne popijemo čebele ali ose, če bi le ta padla v kozarec.
Po piku čebele s pinceto odstranimo želo in nato kožo hladimo. Hladimo lahko z ledom iz zamrzovalnika, mrzlim kamnom, konico noža. Če vidimo, da se mesto pika zagnoji in v par dneh rdečina ne izgine moramo obiskati zdravnika, ki nam predpiše antibiotično terapijo.
Piki os in čebel so zelo nevarni za alergike. Nekateri alergiki na strup razvijejo le blažjo reakcijo, srbečico, oteklino in rdečico. Nekateri pa dobijo težko sistemsko reakcijo. Sistemska reakcija zajame kožo in podkožje. Pride do srbenja, rdečine, otekline na mestih oddaljenih od pika. Pri težki sistemski reakciji so lahko prizadeta dihala in obtočila. Oseba, ki doživi tako reakcijo težko diha, ima pospešen utrip, je omotična ali doživi anafilaktični šok. Alergiki imajo vedno seboj set za samopomoč po piku.
Bolniki, ki so preobčutljivi na strupe žuželk se morajo izogibati situacijam v katerih je velika možnost pika. Nabiranje cvetja, pobiranje odpadlega sadja, hoja po travi brez ustrezne obutve, športne aktivnosti na prostem brez ustreznih oblačil, uživanje hrane in sladkih pijač na prostem, vožnja s kolesom ali motorjem brez uporabe rokavic in čelade. Pri delu na vrtu je potrebno obleči srajco z dolgimi rokavi, dolge hlače, kapo in rokavice. Ob približevanju žuželke se morajo alergiki izogibati nenadnih kretenj, ob napadu večjega števila žuželk si skušamo pokriti glavo z rokami ali kosom oblačila. Preobčutljivi za strup žuželke morajo vedno nositi s seboj set za samopomoč.
Andreja Devetak, mag. farm.